nedelja, 3. januar 2010

Najboljši 2009: albumi

25. VA, Dark Was the Night
Všečna kompilacija nekaterih trenutnih in morda bodočih najljubših izvajalcev. Pomanjkljivost so nekatere kratkomalo dolgočasne priredbe, ki zaokrožajo dvojni album.

24. Fever Ray, Fever Ray
Temačno, skrivnostno in nasploh neprimerno za poslušanje v zatemnjeni, osamljeni sobi.

23. Monsters of Folk, Monsters of Folk
Sprva krepko precenjen z moje strani, se ta album sčasoma izkaže za solidno kolekcijo pesmi, kjer je avtorstvo sodelujočih piscev več kot očitno.

22. Taxi Taxi!, Still Standing at Your Back Door
Švedski sestri igrata na kitaro, harmoniko, klavir in karte strašljive prikupnosti. Zamaknjeno.

21. Editors, In This Light and on This Evening
Kitarsko in klavirsko himničnost pospravili v korist dramatičnih sintičev - in to z odliko. Rezultat je album, ki ga kitarist Urbanowicz zaradi sinestezije vidi v rumeni barvi.

20. Ghost of Tom Joad, Matterhorn
Nemški punkerji s smislim za pop v angleščini naskočijo švicarske vršake. Hrepeneče, deroče in melodično.

19. We Can't Sleep at Night, Dej še kazga zbudte pa ga sabo vzemte
Neupravičeno prezrta na RSQ glasovanju za slovenske albume leta se ta steklenička znanih in manj znanih tabletk odlično znajde zraven modelčka letala, ki že stoji na naših policah.

18. Animal Collective, Merriweather Post Pavillion
Najbolj forsirana plošča leta, za katero smo že od izida vedeli, da bo strašila po samih vrhovih lestvic. Kot ponavadi inovativno (druga beseda za zajebano), a tokrat tudi poslušljivo!

17. Why?, Eskimo Snow
Poraščeni gospodič Wolf praktično opusti hip-hop pridihe in se prepusti pesmi kot taki. Mi dobimo nekaj odličnih melodij in še več odtrganih liričnih prebliskov.

16. Maxïmo Park, Quicken the Heart
Po klavirsko patetičnem Our Earthly Pleasures so Maxïmo Park zagrabili post-punk še trdneje kot poprej in spisali ploščo, manj hektično in bolj enotno od prvenca.

15. Frank Turner, Poetry of the Deed
Prepoznavnost angleškega punk poeta se je letos povzdignila iz praktično 0 na 100, Poetry of the Deed pa je ena sama proslava iskrenosti, ki jo podpira poenoten bend okrog gopodiča Turnerja.

14. Wavves, Wavvves
Tako zelo umazane so lahko pop pesmi, če se njih avtor zapoha v svoji zatohli kalifornijski rezidenci ter vsak poskus masovne kompatibilnosti povozi s kilami reverba.

13. Moneybrother, Real Control
Ne le "feel-good" plošča leta, temveč tudi uspešna rehabilitacija severnega soul punkerja po medlem Mount Pleasure. Celo grozote kakor popolnoma tipični kubanski ritmi tukaj delujejo.

12. Conor Oberst and the Mystic Valley Band, Outer South
Oberst letos ni izdal koherentne plošče, je pa Outer South neprimerno boljša izmed obeh kolekcij pesmi. Pomagajo kvalitetni prispevki "all-star" piscev iz nič več le spremljevalne zasedbe.

11. Anna Ternheim, Leaving on a Mayday
Zadržana, prefinjena produkcija sprva prekrije obup(a)no preprost songwriting, proti sredini albuma pa pesmi neskončno narastejo in upravičijo vzpon od folk ljubljenke do pop zvezd(n)ice.

10. The Pains of Being Pure at Heart, The Pains of Being Pure at Heart
Pisanje, melodije, zvok: vse to v taki obliki že najdemo v zakladnici pop zgodovine. Ali to kakorkoli vpliva na dejstvo, da gre za odlično ploščo? Dvomim.

9. Japandroids, Post-Nothing
Najbolj zajeban dvojec vse od prezgodaj preminulih DFA 1979. Suho, naspidirano in prav nič zaskrbljeno nad svetom. Tudi v Kanadi živijo osebki, ki jih zanimajo le kitare, punce in zabava.

8. Phoenix, Wolfgang Amadeus Phoenix
Je to še enoten zvok ali že samocitiranje v pisanju? Kdor si vzame čas, bo odkril čar tega dodelanega albuma edinih Francozov brez naglasa v angleščini.

7. Arctic Monkeys, Humbug
Humbug, ali Kako se otresti najstniških privrženk z enim albumom. Arctic Monkeys žrejo puščavski pesek in paradirajo s komadi, ki nosijo manj masovne kompatibilnosti, kot so je poprej imeli njihovi b-sajdi. Zajebano.

6. Sunset Rubdown, Dragonslayer
Spencer Krug pravi, da so Sunset Rubdown njegova ideja pop glasbe. Še bolj kakor poprej ta album stavi na svojo nebrzdano epskost in ogromne melodije. Vrhov radijskih lestvic vendarle ne dosega. Le kako to?

5. The Thermals, Now We Can See
Po besnem, političnem The Body, The Blood, The Machine je indie punk trojec pripravil prijetno osebno ploščo z evolucijsko perspektivo in - kakor ponavadi - udarnimi singalong hiti.

4. Noah and the Whale, The First Days of Spring
Je album, kjer vse pesmi govorijo o ločitvi  od punce, nujno že konceptualen? Nikakor. Kaj pa, če je urejen kronološko, na priloženem DVD-ju pa najdemo še pravcati film, ki spremlja glasbeni izdelek? Objokovanje, prelito v pretirano čustvene vrhunce.

3. Bat for Lashes, Two Suns
Natasha Khan občutke iz vsakdanjega življenja lično zavije v celofan pravljic. Tako še nezavidljive odločitve postanejo dejanja usode, gospodična Khan pa je nesporna princesa širne dežele indie pop glasbe.

2. Cursive, Mama, I'm Swollen
Tim Kasher, krvavo rdeče sonce in morje žolča. Po nekako brezzobem Happy Hollow fantje spet grizejo, in to skorajda bolj fokusirano kot kadarkoli. Na tapeti: evolucija, religija, seks, nagoni, brezbrižnost. Tako resnično, da si včasih zaželiš, da te plošče ne bi poznal.

1. Mumford & Sons, Sigh No More
Ljubezen, svetobolje, odlične pesmi in... Banjo? Nazadnje so nas taki mladiči tako presenetili, ko so Arctic Monkeys na prvencu poznali vse kotičke londonskega podzemlja zabave, Mumford & Sons pa s svojimi hrepenečimi baladami in folk poskočnicami povozijo vse prehudo hvaljene novince dvatisočdevetega. Vrhunsko.




BONUS!

Častne omembe: znani heroji, ki so k svoji obsežni diskografiji dodali še en kvaliteten album.
Andrew Bird, Noble Beast
…And You Will Know Us By the Trail of Dead, The Century of Self
Eels, Hombre Lobo
M. Ward, Hold Time
Morrissey, Years of Refusal
Yo La Tengo, Popular Songs

Neupravičeno prezrti: albumi, ki jim je bilo z moje strani posvečeno občutno premalo pozornosti.
Brand New, Daisy
Taylor Hollingsworth, Life with a Slow Ear
Nikki Louder, Alain, I'm Sorry
Woodpigeon, Treasure Library Canada
The xx, xx

Najboljši naslovi albumov.
Japandroids, Post-Nothing
Mew, No More Stories / Are Told Today / I'm Sorry / They Washed Away // No More Stories / The World Is Grey / I'm Tired / Let's Wash Away
Phoenix, Wolfgang Amadeus Phoenix
Portugal. the Man, The Satanic Satanist
Wavves, Wavvves
We Can't Sleep at Night, Dej še kazga zbudte pa ga sabo vzemte
Yo La Tengo, Popular Songs

Tale malce z zamudo pripravljen seznam najboljših lanskega leta se nikakor ne trudi biti poskus eklektičnega žanrskega nabora inovativnih izvajalcev, temveč preprosto poklon najljubši glasbi nekega preteklega, časovno omejenega obdobja. Kljub torej izrazito subjektivnemu pristopu pa so komentarji zaželjeni.