Vsi smo zombiji

Ste se, vsi, ki imate radi filme, kdaj spraševali, kako izgleda melanholična gejevska porno srhljivka s politično noto? No, tudi jaz ne - pa me je vseeno prijetno presenetila. Otto; or, Up with Dead People (Otto, gejevski zombi) je namreč prav to, kar sugerira ta eksotična oznaka, in kdor si ga ni ogledal na letošnjem Liffu, je zamudil pravo malo podzemno senzacijo.
Film je zanimiv tudi z glasbenega stališča. Poleg tega, da je režiser Bruce LaBruce (po Wikipedii Canadian writer, film-maker, photographer and underground gay porn star) za film pridobil pesmi znanih izvajalcev, ki jih pozna, kot so Antony and the Johnsons in CocoRosie, v spominu ostane predvsem komad Everyone's Dead primerno imenovanih The Homophones is Philadelphie. Ta dvominutni akustični bastard na treh akordih reminiscira o poletni blaženosti izpred nekaj desetletij; s svojim nedolžnim izrazom na obrazu se obenem že v prvem verzu spogleduje s seksom in drogami, in to kar na prvo žogo, v refrenu pa se pretvarja, da je parček ostal sam v svoji radosti, ker je ves svet pomrl. Primerna podlaga gej ljubezenskim scenam torej, ki se jih naslovni junak Otto spominja iz svojega prejšnjega, "pravega" življenja v filmu, nujno uvrščenem v rubriko ekstravaganca, a kljub vsemu več kot vrednem ogleda.

The Homophones, Everyone's Dead


Otto; or, Up with Dead people trailer

Shin on!

Saj vem, nekaj je jamrala že Natalie Portman v Garden State, a kdo jo bo pa resno jemal. Pa vendar: ko že ene tretjič ali četrtič doživiš "o-fak-so-dobri-zakaj-jih-ne-poslušam-vedno-in-povsod" efekt, ugotoviš, da nekaj pa že mora biti na tem bendu, ki se ga (neupravičeno!) drži neka kvazi hipsterska etiketa. Indie pop v najčistejšem pomenu besed. Melodije, ki spravljajo v vzhičenost, medtem ko okolica samo zategnjeno opazuje. Obljubim, da bom priden in bom odslej poslušal več Shinsov!



You've got too much to wear on your sleeve; it has too much to do with me.

Juno efekt

Po ničkoliko priporočilih in pozitivnih kritikah je tudi meni končno uspelo pogledati Juno. Itak, Ellen Page me je prepričala že v Hard Candy, Michael Cera in Jason Bateman (ne morem si pomagati, ime me spominja na kakšnega člana družine ameriškega psiho-ja) pa sta dobrosrčni tandem nepremagljivega Arrested Development. Rezultat je seveda neskončno simpatičen in na trenutke za crkniti smešen (dialogi!), kar pa še dodatno fascinira, je soundtrack. Na njem se folky pesmice, za katere je sama ali preko (bivših) bendov v veliki meri odgovorna Kimya Dawson, mešajo z bolj ali manj znanimi komadi indie (?) pop (?) rocka. Poudarek na akustičnih kitarah filmu da zelo pozitiven, topel ambient, ki ga zaključita protagonista sama, ko v zadnjem kadru interpretirata Anyone Else but You, v originalu od The Moldy Peaches.


Naslovni "Juno efekt" bi se naj nanašal na (pričakovani?) porast poslušanosti pesmi s soundtracka. Če kot merilo vzamemo poslušanost na glasbenem portalu last.fm (za katerega si upam trditi, da je svetovno reprezentativen), vidimo: pri Sonic Youth poslušanost Superstar (sicer priredba Carpentersov) skoraj trikrat presega naslednji komad (Teen Age Riot) v tedenski lestvici, tesno pa mu je za petami tudi v splošni poslušanosti. Podobna je situacija z Belle and Sebastian, kjer Piazza, New York Catcher prav tako dominira. Lani se je znašel na mojem "miksu za poletje"; občutek imam, da mi bo letos marsikdo nevede sledil. Celo Buddy Holly-u ni bilo prizanešeno; tu je Dearest kvečjemu še bolj drastično v prednosti.

Recimo, da ta in podobni soundtracki gledalcem približajo nove glasbene zvrsti in izvajalce. A žal je efekt verjetno v veliki meri omejen le na uporabljene komade. Tako se na Sonic Youth last.fm strani uporabniki že pritožujejo v shoutbox: "Not to be a sellout, "Superstar" is amazingly good, but outside of that, I don't like anything I've really heard. 'Goo', 'Sister' and 'Daydream Nation' were all okay, but meh. Any other stuff like "Superstar" that's generally less noise and more... not noise? D:" (whitecollarboy_)

Ironija situacije? To je praktično skoraj citat iz filma, ko razočarana Juno podobno obtožbo vrže pod nos Marku, ki jo je skušal navdušiti za omenjeni bend...