25. VA, Dark Was the NightVšečna kompilacija nekaterih trenutnih in morda bodočih najljubših izvajalcev. Pomanjkljivost so nekatere kratkomalo dolgočasne priredbe, ki zaokrožajo dvojni album.
24. Fever Ray, Fever RayTemačno, skrivnostno in nasploh neprimerno za poslušanje v zatemnjeni, osamljeni sobi.
23. Monsters of Folk, Monsters of FolkSprva krepko precenjen z moje strani, se ta album sčasoma izkaže za solidno kolekcijo pesmi, kjer je avtorstvo sodelujočih piscev več kot očitno.
22. Taxi Taxi!, Still Standing at Your Back DoorŠvedski sestri igrata na kitaro, harmoniko, klavir in karte strašljive prikupnosti. Zamaknjeno.
21. Editors, In This Light and on This EveningKitarsko in klavirsko himničnost pospravili v korist dramatičnih sintičev - in to z odliko. Rezultat je album, ki ga kitarist Urbanowicz zaradi sinestezije vidi v rumeni barvi.
20. Ghost of Tom Joad, MatterhornNemški punkerji s smislim za pop v angleščini naskočijo švicarske vršake. Hrepeneče, deroče in melodično.
19. We Can't Sleep at Night, Dej še kazga zbudte pa ga sabo vzemteNeupravičeno prezrta na RSQ glasovanju za slovenske albume leta se ta steklenička znanih in manj znanih tabletk odlično znajde zraven modelčka letala, ki že stoji na naših policah.
18. Animal Collective, Merriweather Post PavillionNajbolj forsirana plošča leta, za katero smo že od izida vedeli, da bo strašila po samih vrhovih lestvic. Kot ponavadi inovativno (druga beseda za zajebano), a tokrat tudi poslušljivo!
17. Why?, Eskimo SnowPoraščeni gospodič Wolf praktično opusti hip-hop pridihe in se prepusti pesmi kot taki. Mi dobimo nekaj odličnih melodij in še več odtrganih liričnih prebliskov.
16. Maxïmo Park, Quicken the HeartPo klavirsko patetičnem Our Earthly Pleasures so Maxïmo Park zagrabili post-punk še trdneje kot poprej in spisali ploščo, manj hektično in bolj enotno od prvenca.
15. Frank Turner, Poetry of the DeedPrepoznavnost angleškega punk poeta se je letos povzdignila iz praktično 0 na 100, Poetry of the Deed pa je ena sama proslava iskrenosti, ki jo podpira poenoten bend okrog gopodiča Turnerja.
14. Wavves, WavvvesTako zelo umazane so lahko pop pesmi, če se njih avtor zapoha v svoji zatohli kalifornijski rezidenci ter vsak poskus masovne kompatibilnosti povozi s kilami reverba.
13. Moneybrother, Real ControlNe le "feel-good" plošča leta, temveč tudi uspešna rehabilitacija severnega soul punkerja po medlem Mount Pleasure. Celo grozote kakor popolnoma tipični kubanski ritmi tukaj delujejo.
12. Conor Oberst and the Mystic Valley Band, Outer SouthOberst letos ni izdal koherentne plošče, je pa Outer South neprimerno boljša izmed obeh kolekcij pesmi. Pomagajo kvalitetni prispevki "all-star" piscev iz nič več le spremljevalne zasedbe.
11. Anna Ternheim, Leaving on a MaydayZadržana, prefinjena produkcija sprva prekrije obup(a)no preprost songwriting, proti sredini albuma pa pesmi neskončno narastejo in upravičijo vzpon od folk ljubljenke do pop zvezd(n)ice.
10. The Pains of Being Pure at Heart, The Pains of Being Pure at HeartPisanje, melodije, zvok: vse to v taki obliki že najdemo v zakladnici pop zgodovine. Ali to kakorkoli vpliva na dejstvo, da gre za odlično ploščo? Dvomim.
9. Japandroids, Post-NothingNajbolj zajeban dvojec vse od prezgodaj preminulih DFA 1979. Suho, naspidirano in prav nič zaskrbljeno nad svetom. Tudi v Kanadi živijo osebki, ki jih zanimajo le kitare, punce in zabava.
8. Phoenix, Wolfgang Amadeus PhoenixJe to še enoten zvok ali že samocitiranje v pisanju? Kdor si vzame čas, bo odkril čar tega dodelanega albuma edinih Francozov brez naglasa v angleščini.
7. Arctic Monkeys, HumbugHumbug, ali Kako se otresti najstniških privrženk z enim albumom. Arctic Monkeys žrejo puščavski pesek in paradirajo s komadi, ki nosijo manj masovne kompatibilnosti, kot so je poprej imeli njihovi b-sajdi. Zajebano.
6. Sunset Rubdown, DragonslayerSpencer Krug pravi, da so Sunset Rubdown njegova ideja pop glasbe. Še bolj kakor poprej ta album stavi na svojo nebrzdano epskost in ogromne melodije. Vrhov radijskih lestvic vendarle ne dosega. Le kako to?
5. The Thermals, Now We Can SeePo besnem, političnem The Body, The Blood, The Machine je indie punk trojec pripravil prijetno osebno ploščo z evolucijsko perspektivo in - kakor ponavadi - udarnimi singalong hiti.
4. Noah and the Whale, The First Days of SpringJe album, kjer vse pesmi govorijo o ločitvi od punce, nujno že konceptualen? Nikakor. Kaj pa, če je urejen kronološko, na priloženem DVD-ju pa najdemo še pravcati film, ki spremlja glasbeni izdelek? Objokovanje, prelito v pretirano čustvene vrhunce.
3. Bat for Lashes, Two SunsNatasha Khan občutke iz vsakdanjega življenja lično zavije v celofan pravljic. Tako še nezavidljive odločitve postanejo dejanja usode, gospodična Khan pa je nesporna princesa širne dežele indie pop glasbe.
2. Cursive, Mama, I'm SwollenTim Kasher, krvavo rdeče sonce in morje žolča. Po nekako brezzobem Happy Hollow fantje spet grizejo, in to skorajda bolj fokusirano kot kadarkoli. Na tapeti: evolucija, religija, seks, nagoni, brezbrižnost. Tako resnično, da si včasih zaželiš, da te plošče ne bi poznal.
1. Mumford & Sons, Sigh No MoreLjubezen, svetobolje, odlične pesmi in... Banjo? Nazadnje so nas taki mladiči tako presenetili, ko so Arctic Monkeys na prvencu poznali vse kotičke londonskega podzemlja zabave, Mumford & Sons pa s svojimi hrepenečimi baladami in folk poskočnicami povozijo vse prehudo hvaljene novince dvatisočdevetega. Vrhunsko.
BONUS!
Častne omembe: znani heroji, ki so k svoji obsežni diskografiji dodali še en kvaliteten album.
Andrew Bird, Noble Beast
…And You Will Know Us By the Trail of Dead, The Century of Self
Eels, Hombre Lobo
M. Ward, Hold Time
Morrissey, Years of Refusal
Yo La Tengo, Popular Songs
Neupravičeno prezrti: albumi, ki jim je bilo z moje strani posvečeno občutno premalo pozornosti.
Brand New, Daisy
Taylor Hollingsworth, Life with a Slow Ear
Nikki Louder, Alain, I'm Sorry
Woodpigeon, Treasure Library Canada
The xx, xx
Najboljši naslovi albumov.
Japandroids, Post-Nothing
Mew, No More Stories / Are Told Today / I'm Sorry / They Washed Away // No More Stories / The World Is Grey / I'm Tired / Let's Wash Away
Phoenix, Wolfgang Amadeus Phoenix
Portugal. the Man, The Satanic Satanist
Wavves, Wavvves
We Can't Sleep at Night, Dej še kazga zbudte pa ga sabo vzemte
Yo La Tengo, Popular Songs
Tale malce z zamudo pripravljen seznam najboljših lanskega leta se nikakor ne trudi biti poskus eklektičnega žanrskega nabora inovativnih izvajalcev, temveč preprosto poklon najljubši glasbi nekega preteklega, časovno omejenega obdobja. Kljub torej izrazito subjektivnemu pristopu pa so komentarji zaželjeni.
4 komentarji:
the xx neupravičeno prezrti? to se hecaš :)?
z veliko platami se sicer strinjam, najresneje pogrešam callahanov masterpiece sometimes i wish i were an eagle, pod nujno pa bi dodal še to be still alele diane in vetiverjev tight knit.
vse ostalo je relativno, lol :)
kot so ljudje že pravilno ugotovili na FB, so tisto albumi, ki sem jih jaz osebno neupravičeno prezrl :) se pravi premalo poslušal, da bi lahko navedel neko konkretno mnenje. so mi pa The xx drugače všeč, a zaenkrat ne dovolj, da bi upravičili ves hype. tudi vi trije izvajalci, ki jih ti navajaš, so mi znani in prepričan sem, da bi mi lahko bili všeč. torej se lahko uvrstijo v to isto kategorijo :)
Kjut seznam :) Vredu mi je.
Kaj pa kej Mars Volta z Octahedron? Namerno izpuščeni iz liste, pozabljeni, upravičeno prezrti?:P
http://en.wikipedia.org/wiki/Octahedron_%28album%29
Objavite komentar