Pivo mi vibrira v roki. Hexenbrutal sta na odru. Prekmurca sta koncert pričela z le 19-minutno zamudo od napovedanega termina - za Metelkovo praktično nepojmljivo. Morda se res pozna, da fanta pilita na prihajajočem albumu; od svojega zadnjega obiska Metelkove so namreč njune nojzerske skice dobile strukturo, podobno tisti, ki me je navdušila na Klubskem maratonu, takrat še v Gornji Radgoni; lani na God Bless This Mess festivalu v Menzi sta bila praktično neposlušljiva. Set je tokrat sestavljalo kakih 15 dvominutnih izbruhov tipkanja, bobnenja in rjovenja, ki je izpadlo prijetno kompaktno in presenetljivo ritmično.
Žaganje. Lightning Bolt nista na odru; sta med publiko. Kar je sicer zanimiv in za tako prešvicano brezkompromisen bend zelo primeren koncept, je v Menzi izpadlo rahlo neposrečeno, saj sta bila fanta stisnjena v kot pod DJ pultom, kar je močno omejilo preglednost. Pa slednja morda, oziroma skoraj sigurno, niti ni point tega dvojca, ki zveni, kot bi Death from Above 1979 dejala: jebeš še tisto malo pop appeala, jebeš konvencije in strukturo pesmi. Gremo ga žgat. Živalski bobnar z nategnjeno, razcefrano masko čez obraz izgleda kot nek havajski predator z nešto-kao-mikrofonom pred usti, s katerim proizvaja občasno zavijanje čez svojo noro ritmiko. Ampak - ali smo ob vsej ponujeni dinamiki Slovenci pretrdi, da bi se (celo na Metelkovi!) upali razdivjati na topo pulzirajočo gruverijo, katere čar je prav njena omejenost in kjer se basistična virtuoznost s principa utaplja v gorah noisa? Saj se je množica na trenutke kuhala, a po ogledih posnetkov, kjer se očitni manijaki vesijo po činelah in divjajo brez prestanka, je Menza ostala rahlo statična. Sam sem se odpovedal preglednosti z odra in se podal naprej, razmetavat se; tako rekoč nezaščiten, saj če sem dovolj nor, da grem na tak koncert, si pa ja zaslužim oglušeti pri tridesetih. Jebeš čepke.
Žaganje. Lightning Bolt nista na odru; sta med publiko. Kar je sicer zanimiv in za tako prešvicano brezkompromisen bend zelo primeren koncept, je v Menzi izpadlo rahlo neposrečeno, saj sta bila fanta stisnjena v kot pod DJ pultom, kar je močno omejilo preglednost. Pa slednja morda, oziroma skoraj sigurno, niti ni point tega dvojca, ki zveni, kot bi Death from Above 1979 dejala: jebeš še tisto malo pop appeala, jebeš konvencije in strukturo pesmi. Gremo ga žgat. Živalski bobnar z nategnjeno, razcefrano masko čez obraz izgleda kot nek havajski predator z nešto-kao-mikrofonom pred usti, s katerim proizvaja občasno zavijanje čez svojo noro ritmiko. Ampak - ali smo ob vsej ponujeni dinamiki Slovenci pretrdi, da bi se (celo na Metelkovi!) upali razdivjati na topo pulzirajočo gruverijo, katere čar je prav njena omejenost in kjer se basistična virtuoznost s principa utaplja v gorah noisa? Saj se je množica na trenutke kuhala, a po ogledih posnetkov, kjer se očitni manijaki vesijo po činelah in divjajo brez prestanka, je Menza ostala rahlo statična. Sam sem se odpovedal preglednosti z odra in se podal naprej, razmetavat se; tako rekoč nezaščiten, saj če sem dovolj nor, da grem na tak koncert, si pa ja zaslužim oglušeti pri tridesetih. Jebeš čepke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar