Sreda

Zakaj si mlade skupine tako rade nadevajo "smešna" imena, ki jih še leta zatem tepejo? Malokatero najstniško-neposrečeno ime se sliši tako zgrešeno kot Slut nemških (indie) rockerjev iz Ingolstadta. Lahko se sicer gremo kvalitativni preskok in trdimo, da je ime tako neumno, da je že spet kul. Lahko se še vedno izgovarjamo, da ni angleško, temveč švedsko in pomeni konec. Kakorkoli že, ime ostaja konstantno, zvok se spreminja. Slut ambicije še nikoli ni manjkalo, a v letih svojega obstoja so se uspeli precej sofisticirati. Če so daljnega 2001 z Lookbook zveneli kot Radiohead za nezahtevne - pa kljub vsemu navrgli kar nekaj finih deževno sivih pesmic, ki še zmeraj zvenijo močno všečno - so se preko bolj lahkotno, a izrazito suho rockerskih Nothing Will Go Wrong in All We Need Is Silence letos znašli v bolj spevnih, dodelanih, melanholičnih vodah z odlično dvoumno naslovljenim StillNo1. In najlepše na celotni zgodbi? S klavirskobaladnim Wednesday so bliže radioheadovskim sanjskim tripom, kot so si kadarkoli prej tako obupano želeli biti. Way to go je vse, kar lahko porečem.
Video je nekje med kar nekaj in umetnostjo. Morda mu manjka tisti siddhartovski zaključni brejk, ki se ves čas tako ponuja.



Pa še to: kdor ima šanso, naj si jih poleti pogleda tukaj. Bi znalo biti fino.