Junk food, indie style.

Že res, da je t.i. indie scena v zadnjem času (letu? dveh?) doživela ogromen bum; kar je bil prej gangsta rap, ki je našel svojo kontro v črno pobarvanih emo mladičkih, je zdaj posal H&M indie stajl. Vsi drugačni, vsi enako oblečeni, pa kar vse še velja po srednjih šolah. A kljub temu me vedno znova preseneča lokacija, kamor se vsake toliko odpravim na nezdravo nedeljsko kosilo, ko se mi kam drugam pač ne da: McDonald's na Čopovi. Praktično konstantno tam namreč laufajo kakšne britpop variantice ala Bloc Party ali (neizogibna) Kate Nash, danes pa so me presenetili z indie popom, v katerem sem užival, preden se mi je sanjalo, kaj indie pop sploh je: I'm on Standby žal 2 leti nazaj razpadlih Grandaddy. Ne bi si misili, da ta bend kdorkoli sploh pozna, kaj šele, da bo kak njihov lahkotno melanolični komadič laufal na radiu v samem fast food centru Ljubljane. Tudi jaz sem v bistvu domač le z albumom Sumday iz 2003, dozdeva pa se mi, da sem bend dejansko videl v živo, in sicer delati promocijo dotičnega albuma na deževno popoldne v nekem londonskem Virgin Megastore-u istega leta. Ne bi dal roke v ogenj - takrat se mi namreč še ni sanjalo o njih, le Sumday naslovnico je bilo menda videti povsod. Oh well.


Pričujoč video je precej WTF, a menda edini na Jutubu s tem komadom. Uživajte v otroškem american football-u in Grandaddy.