Čar večnih insider bendov, predestiniranih, da za vse čase ostanejo tuji mainstreamovski publiki, je prav v tem, da se nikoli ne obrabijo. Tako melanholija The Weakerthans, folk pop rockerjev z jasnim punk ozadjem, ostaja sveža kot hladna kanadska jutra. Kanada! Tam, se zdi, poznajo en sam letni čas; tisti, ko se jesen še ni končala, zima pa še ne čisto začela; takrat je megla še prijetna. In ta plošča, takšen album slik - iz bolnišnic, porok, gostiln sredi noči z osamljeno natakarico in razbitimi kozarci. Muca po imenu Virtute je razočarana nad samopomilovanjem svoje gospodarice. John K. Samson razglaša: One Great City!, pa vendar poje: "I hate Winnipeg". Na Antarktiki ga je pingvin naučil francoščine: "Comment allez-vous ce soir? Je suis comme ci comme ca." Grenko-sladke podobe snega, preteklosti in zamaknjene lepote, pa čeprav je slednja le še ena od besed, ki jih nikoli ne znamo pravilno črkovati. Odeto v tri sonete, prvi odločen, drugi surrealen, tretji cmok v grlu. Toplo priporočilo za hladnejše dni.torek, 28. oktober 2008
Those bitter songs you sing, they're not helping anything...
The Weakerthans, Reconstruction Site
Čar večnih insider bendov, predestiniranih, da za vse čase ostanejo tuji mainstreamovski publiki, je prav v tem, da se nikoli ne obrabijo. Tako melanholija The Weakerthans, folk pop rockerjev z jasnim punk ozadjem, ostaja sveža kot hladna kanadska jutra. Kanada! Tam, se zdi, poznajo en sam letni čas; tisti, ko se jesen še ni končala, zima pa še ne čisto začela; takrat je megla še prijetna. In ta plošča, takšen album slik - iz bolnišnic, porok, gostiln sredi noči z osamljeno natakarico in razbitimi kozarci. Muca po imenu Virtute je razočarana nad samopomilovanjem svoje gospodarice. John K. Samson razglaša: One Great City!, pa vendar poje: "I hate Winnipeg". Na Antarktiki ga je pingvin naučil francoščine: "Comment allez-vous ce soir? Je suis comme ci comme ca." Grenko-sladke podobe snega, preteklosti in zamaknjene lepote, pa čeprav je slednja le še ena od besed, ki jih nikoli ne znamo pravilno črkovati. Odeto v tri sonete, prvi odločen, drugi surrealen, tretji cmok v grlu. Toplo priporočilo za hladnejše dni.
Čar večnih insider bendov, predestiniranih, da za vse čase ostanejo tuji mainstreamovski publiki, je prav v tem, da se nikoli ne obrabijo. Tako melanholija The Weakerthans, folk pop rockerjev z jasnim punk ozadjem, ostaja sveža kot hladna kanadska jutra. Kanada! Tam, se zdi, poznajo en sam letni čas; tisti, ko se jesen še ni končala, zima pa še ne čisto začela; takrat je megla še prijetna. In ta plošča, takšen album slik - iz bolnišnic, porok, gostiln sredi noči z osamljeno natakarico in razbitimi kozarci. Muca po imenu Virtute je razočarana nad samopomilovanjem svoje gospodarice. John K. Samson razglaša: One Great City!, pa vendar poje: "I hate Winnipeg". Na Antarktiki ga je pingvin naučil francoščine: "Comment allez-vous ce soir? Je suis comme ci comme ca." Grenko-sladke podobe snega, preteklosti in zamaknjene lepote, pa čeprav je slednja le še ena od besed, ki jih nikoli ne znamo pravilno črkovati. Odeto v tri sonete, prvi odločen, drugi surrealen, tretji cmok v grlu. Toplo priporočilo za hladnejše dni.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
Ena od mojih Top 10 plat in eden mojih Top bendov.
Ampak BSS so dokazali, da je v Kanadi tudi poletje.
@uros1981: vem :) tisti koncert takrat, ko jih še nisem tako dobro poznal, je bil pa eno lepših koncertnih presenečenj.
@trip: ampak res :O čeprav oni verjetno tudi ne igrajo curlinga :)
Objavite komentar