petek, 30. maj 2008

In the summertime

Počasi se mi zdi že prav smešno: očitno ne vem napisati objave, brez da bi podzavestno vpletel neko vremensko asociacijo. Pa vendar, če se že kuhamo v majski vročini, ki se je seveda dosledno začela sredi izpitnega obdobja, naj delim z vami tri svojih priljubljenih poletnih albumov.

Red Hot Chili Peppers - BY THE WAY
Čas je tako hotel, da smo heroje seks funka spoznali tedaj, ko so se (po mnenju hardcore fenov) pomehkužili in (splošna resnica) spreobrnili v kalifornijski pop s Californication. Sledeči By the Way je bil še korak dlje, raziskovanje organskega zvoka z dodatnim prilivom melodičnosti in skoraj brez funka, za alibi morda le Can't Stop. V srednji šoli ga uradno nisem maral, ker ni bil dovolj kul, naspidiran, umazan in kao ne dovolj instrumentalno dovršen, pa vendar je bil zmeraj ena mojih najljubših plošč RHCP-jev. K sreči danes to tudi odkrito priznam, ko uživam v beatu na začetku Zephyr Songa, simpatični patetiki v Midnight in akustično-epskem zaključnem Venice Queen. Čisti summer of 2002; ja, takrat smo še kupovali albume in ja, presrečen sem bil, ko sem ta neo-hipijevski izdelek v najboljšem pomenu besede poslušal na svojem discmanu (!) na poti domov.

Yo La Tengo - SUMMER SUN
Ta svojega letnega časa v naslovu niti ne poskuša prikriti. Še en tistih albumov, kupljenih, ker si nekje zasledil ime, album pa je pač v neki akciji bil na polici za đabe. Brez pričakovanj in toliko lepše presenečenje. Ne toliko plaža sonce happy happy, temveč bolj tisti občutek poletnega večera, ko veš, da se nekje daleč približuje nevihta. Zasanjan indie prisrčnega tria z melodijami za poklekniti. Vsebuje nekaj zmagovitih, a subtilnih bas riffov ter celo dva mini hita: Little Eyes in Season of the Shark. Beach Party Tonight na srečo ne bi potegnil na nobeni od Collegiumovih ogabnih zabav, definitivno pa ga hočem doživeti na (lesenem!) ležalniku z ledenim mojitojem v roki, ko se obalni večer preliva v noč. Po možnosti še letos.

Belle & Sebastian - DEAR CATASTROPHE WAITRESS
Ah, akustične kitare so pa itak inštrument, ki ga od vseh najbolj asociiram s poletjem. In ta album je poletni hit za poletnim hitom. Pesmi, ki vsebinsko nikoli niso tako lepe, kot bi njihove melodije morda dale misliti. Filmski Step into My Office, Baby namiguje, naslovni komad se opravičuje, If She Wants Me sanja. Krona albuma pa je itak juniziran (see what I did there? znanstveni izraz sem zmorfal v popkulturnega :)) Piazza, New York Catcher. Za indie sladokusce, ki bi rajši posedali na kaki prijetno hladni jasi ob reki kot za šankom na Zrćah.

Ni komentarjev: