Najljubši 2008: neuvrščeni

Pa sem se tudi jaz odločil za letno zaokroževanje glasbenega izkupička. Da je to početje klišejsko in vprašljivo smisleno, je splošna resnica, s katero sta se letos že strinjala Cerpin-Taxt in trip_, prav kakor njidva pa se tudi jaz ne morem upreti, da ne bi delil svoje lestvice s svetom. No ja, s svojimi bralci (:D) in slučajnimi mimoidočimi.
Albumi, pesmi in koncerti naj bi sledili v naslednjih dneh, za začetek pa vrsta neuvrščenih albumov tega leta. To je: albumi, ki izpolnjujejo vse (ali večino) predpostavk, da bi mi utegnili biti všeč, pa jim sem jim letos žal naklonil premalo časa in/ali pozornosti. Tako kljub svoji (bolj ali manj verjetni) kvaliteti nimajo možnosti biti uvrščeni v seznam »najljubših«. Pa dajmo.

The Mountain Goats, Heretic Pride
Na tem mestu sem ga že (po)hvalil, to ljubko priporočilo in z njim njegove avtorje, nove stare indie folk rock heroje. Pa sem potem nanj nekako pozabil, razen par pesmi seveda, kot se to rado zgodi. Pa tudi njihova obsežna diskografija verjetno skriva (še) bolj bleščeče se bisere.


of Montreal, Skeletal Lamping
Danes, po prvič dejansko preposlušanem albumu, mi je jasno: Kevinu Barnesu se je zmešalo. Poje le še o seksu v takšni ali drugačni obliki, vsak komad pa se zdi kot sestavljen iz neskončnega števila všečnih fragmentov v značilnih melodijah. Ni tak pop hit ognjemet kot Hissing Fauna, a bi znal sčasoma zrasti.


Shearwater, Rook
Mali bratci velikanov Okkervil River bi me verjetno pretepli, če bi slišali, da jih tako imenujem. No, še bolj verjetno me ne bi, ker so preveč umirjene in inteligentne duše. Ta album bi mi po vseh vidikih teorije moral biti všeč. Le še (pre)poslušati bi ga moral. Hja. Time, I haz it. Not!!! :P


Bon Iver, For Emma, Forever Ago
Tehnično gledano lanski album, ki pa je letos požel ogromno kritiške hvale in mi bil večkrat posredno priporočen. Na prvo poslušanje zelo prijetno in zelo v skladu z mojimi najlubšimi albumi leta. Twas a good year for folk.



The Bronx, The Bronx
Že tretji nenaslovljen (oziroma samonaslovljen, hehe) album hardcore brutalnežev z melodičnimi haklci (verjetno kmalu znan kot »tisti s flamingoji«). Prva dva sta mi precej všeč za tovrstno glasbo in upam, da so tudi na tretjem dovolj dobri, da smejo nositi takšno ime – kot so za prvi album komentirali pri Visions.


Cut Copy, In Ghost Colours
Če si indie, poslušaj MGMT. Če si preveč indie, da bi se drznil oklicati za indie, poslušaj Cut Copy. Odkril sem jih slučajno mimo vseh kanalov (s tem mislim v prvi vrsti Bitchfork, ki jih zdaj kuje v zvezde) in kar sem slišal, mi je pihalo na dušo. No, me po njej žgečkalo s svojimi elektriziranimi melodijami.


Islands, Arm's Way
Seveda se je mogel napovedati koncert na Metelkovi, da sem se jih spravil poslušat. In seveda sem to storil s težkim srcem (odtrgal se od ustaljene iPod rutine poslušanja, that is). In seveda seveda so mi bili zelo zelo všeč. Pop, kot se šika. A eno poslušanje je bilo že vedno premalo za objektivno oceno.


Tomte, Heureka
Iskreno pozitivni pop ljubitelji (in ljubljenci) iz Hamburga po odličnem Buchstaben über der Stadt novi album naslovijo Heureka. Kaj bi tu sploh lahko šlo narobe?



Nine Inch Nails, The Slip
Že njihov drugi (prvotno) preko spleta sproščen album letos. Presenetljivo zračen za NIN, z nekaj klasično po Reznorjevo napisanimi hiti, ki pa na prvo še ne potegnejo tako zelo. Proti koncu dve tesnobno ambientalni kompoziciji tiščita v prsih.


Jay Reatard, Matador Singles '08
Kar mi je uspelo slišati (v avtu na poti na TV on the Radio, haha, hvala trip :D), je bil odfukan poprockelektro (beri: neklasificiran miks) z dol mi visi za vse, ampak vseeno pišem odličen pop pogledom. Bom se spusti (tudi) v to. Obljubim. Predvsem sam sebi.