Seven inch fun ali izkoristiti naključje.

Včasih je treba naključja, ki se, kot vemo, ponujajo na vsakem koraku, izkoristiti v svoj prid. In če ti tako Norman Records nekaj dni zatem, ko si se pričel naslajati nad njihovo indiejansko ponudbo, objavi "seven inch sale", potem se to zagrabi. Kljub temu, da je gramofon doma videl že boljše čase. Ker je vinil edini medij v glasbeni industriji, za katerega sem dandanes še pripravljen odpreti svojo denarnico - pa ker ga je toliko lepše držati v roki kot CD. Če se popraska, poleg tega ne povzroči tečnega preskakovanja, ampak dobi nostalgičen šarm. Dodaj temu še coloured vinyl/picture disc, nalepke, postre in ostale gimmicke, pa končaš pri starih herojih, novih ljubljencih in obskurnih islandskih metalcih. Viva vinyl!

Btw: slika je amatersko zložena skupaj, ker je to vse, kar moj foto zmore in ker uporabljam paint namesto photoshopa :P