Space invaders: The Notwist v Ortu, 25.4.2008

Neverjetno! Orto fest je letos celo navrgel velik, res kvaliteten bend, in to izjemoma ne po smrtni ceni: The Notwist! O koncertu se je že govorilo tukaj in tukaj, zdaj pa še malo post-koncertnih vtisov z moje strani.

Večer je odprl ex-Racija dvojec Demeter kot duo akustičnih kitar in na prvi pogled odpičenih slovenskih tekstov, ki se pa ob pozornem poslušanju izkažejo za polne atipičnih metafor ("vrem kot voda za kavo"). Brenkanje je izpadlo ležerno, na srečo nič kaj wannabe hipijevsko in pod črto precej všečno; najbliže punku je vse skupaj prišlo kvečjemu v kakem (redkem) zgrešenem tonu. Fajn.

Notwisti pa so nam torej prišli predstavit svoj prvi album po 6 letih premora: The Devil, You + Me. Vmes so se ubadali z od oka ocenjenimi 17.000 drugimi projekti, fan baza (sploh nisem vedel, da kaj takega kot The Notwist fan baza v Sloveniji obstaja!) pa jim je ostala pridno zvesta in jih evforično pozdravila ob prihodu na oder. Pogumno: ko bend začne koncert z največjim (edinim?) hitom; tako Kings of Leon na Two Days a Week 2004 z Molly's Chambers, nemški fantje piflarskega izgleda pa so zagrabili kar Pick Up the Phone, znan od, no ja, od povsod. In kakor mi je bil njihov studijski zvok že zmeraj všeč, a morda premalo direkten, so v živo udarili neposredno. Mogoče jih je pač enostavno treba poslušati na glas. Elektronski beati, klikanje in noisy soundbajti so leteli z vseh strani; peterica se je res potrudila in nastop zvočno dovršila. Star trn v peti koncertov pri nas kot ponavadi le (malce) pretih vokal, a kdo bi se pritoževal nad takimi malenkostmi, ko pa je na odru basist pomaknjen v ozadje, da lahko spredaj Console proizvaja najrazličnejše zvoke spontanega programiranja s spimpanim Wii remote-om? Publika je material z albuma Neon Golden pridno prepevala skupaj z (vokalno) umirjenim Markusom Acherjem v zabavni germansko zveneči angleščini, novih zadev pa poznala malo manj (čeprav je leak seveda že na netu; promo poteza?); bend je tu pa tam izbruhnil celo v svojo bolj straightforward indie rock (Kettcar bi rekli: Gitarrenpop) preteklost. In res vsem wannabe indie rockerjem, ki se še zmeraj bojijo finega elektronskega beata, polagam na srce: oglejte si ta bend v živo. Nekje vmes med zasanjanim in drvečim, vesoljskim in prizemljenim.